Organska kemija, znana tudi kot kemija ogljikovih spojin, je veda, ki preučuje sestavo, strukturo, lastnosti, načine priprave in uporabo organskih spojin in je izjemno pomembna veja kemije. Ogljikove spojine se imenujejo organske spojine, ker so kemiki v preteklosti verjeli, da morajo takšne snovi tvoriti živi organizmi, toda leta 1828 je nemškemu kemiku Friedrichu Wühlerju uspelo sintetizirati sečnino (biomolekulo) prvič v laboratoriju in od takrat se je organska kemija razširila onkraj tradicionalne definicije na kemijo ogljikovodikov in njihovih izvedenke.