Organska kemija, znana tudi kot kemija ogljikovih spojin, je veda, ki preučuje sestavo, strukturo, lastnosti, načine priprave in uporabo organskih spojin in je izjemno pomembna veja kemije. Ogljikove spojine imenujemo organske spojine, ker so kemiki v preteklosti verjeli, da morajo take snovi tvoriti živi organizmi, leta 1828 pa je nemškemu kemiku Friedrichu Wühlerju uspelo prvič v laboratoriju sintetizirati sečnino (biomolekulo) in od takrat organska kemija se je razširila onkraj tradicionalne definicije na kemijo ogljikovodikov in njihovih derivatov.